PRAVICE IN DOLŽNOSTI PACIENTOV
Pravice, ki jih ima pacient kot uporabnik zdravstvenih storitev v naši bolnišnici (v nadaljevanju pacientove pravice), postopke uveljavljanja teh pravic, kadar so kršene ter s temi pravicami povezane dolžnosti, določa Zakon o pacientovih pravicah (Uradni list RS, št. 15/08 in 55/17, v nadaljevanju zakon).
V bolnišnici se trudimo dosegati namen zakona, tj. omogočiti enakopravno, primerno, kakovostno in varno zdravstveno obravnavo, ki temelji na zaupanju in spoštovanju med pacientom in zdravnikom ali drugim zdravstvenim delavcem ter zdravstvenim sodelavcem.
Pacientove pravice, ki jih določa zakon so:
- pravica do dostopa do zdravstvene obravnave in zagotavljanja preventivnih storitev,
- pravica do enakopravnega dostopa in obravnave pri zdravstveni obravnavi,
- pravica do proste izbire zdravnika in izvajalca zdravstvene dejavnosti,
- pravica do primerne, kakovostne in varne zdravstvene obravnave,
- pravica do spoštovanja pacientovega časa,
- pravica do obveščenosti in sodelovanja,
- pravica do samostojnega odločanja o zdravljenju,
- pravica do upoštevanja vnaprej izražene volje,
- pravica do preprečevanja in lajšanja trpljenja,
- pravica do drugega mnenja,
- pravica do seznanitve z zdravstveno dokumentacijo,
- pravica do varstva zasebnosti in varstva osebnih podatkov,
- pravica do obravnave kršitev pacientovih pravic,
- pravica do brezplačne pomoči pri uresničevanju pacientovih pravic.
Za doseganje kakovostne in varne zdravstvene obravnave je pacient na podlagi določb zakona dolžan:
- dejavno sodelovati pri varovanju, krepitvi in povrnitvi lastnega zdravja,
- v času bolezni ravnati v skladu s prejetimi strokovnimi navodili in načrti zdravljenja, v katere je ustno oziroma pisno privolil,
- dati pristojnemu zdravniku in drugim pristojnim zdravstvenim delavcem oziroma zdravstvenim sodelavcem vse potrebne in resnične informacije v zvezi s svojim zdravstvenim stanjem, ki so mu znane in so pomembne za nadaljnjo zdravstveno obravnavo, zlasti podatke o svojih sedanjih in preteklih poškodbah ter boleznih in njihovem zdravljenju, boleznih v rodbini, morebitnih alergijah in zdravilih, ki jih uživa,
- obvestiti zdravstvene delavce in zdravstvene sodelavce o nenadnih spremembah zdravstvenega stanja, ki se pojavijo med zdravljenjem,
- biti obziren in spoštljiv do zasebnosti in drugih pravic drugih pacientov ter zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev,
- spoštovati objavljene urnike, hišni red in predpisane organizacijske postopke izvajalcev zdravstvene dejavnosti,
- pravočasno obvestiti izvajalca zdravstvene dejavnosti o morebitnem izostanku na pregled ali zdravljenje.
PRIVOLITEV
- Privolitev bolnika je pogoj za vsakršen medicinski poseg ali negovalni postopek.
- Bolnik ima pravico zavrniti ali prekiniti medicinski ali negovalni postopek. O možnih posledicah zavrnitve pa moramo bolnika skrbno poučiti.
- V primeru, da bolnik ne more izraziti svoje volje in je medicinski poseg ali negovalni postopek nujen, se ukrepa, kot da je bolnik privolitev dal (upoštevamo njegove prejšnje izjave).
- Upoštevamo pooblastila bolnikovega pravnega zastopnika (če ga ima).
- Za shranjevanje in uporabo sestavin človekovega telesa je potrebna pisna privolitev bolnika. Kadar bodo ti deli telesa uporabljeni v postopku diagnoze, zdravljenja in zdravstvene nege za tega bolnika lahko postopamo, kot da je bolnik privolitev dal.
- V zdravstvenih ustanovah, ki so učna baza je potrebno dobiti pisno privolitev bolnika za sodelovanje v učnem procesu.
- Pisna privolitev je potrebna tudi za sodelovanje v znanstveno-raziskovalnem delu. Raziskave ne smejo vključevati bolnikov, ki niso možni izraziti svoje volje (lahko jo v njihovem imenu izraža pravni zastopnik), razen če bi bila preiskava v prid bolnika. Osebo, ki ni zmožna privolitve, smemo v raziskavo vključiti le, če sta tveganje in obremenitev zanjo kar se da majhna, vrednost raziskave pa zelo velika.
OBVEŠČENOST IN POJASNILNA DOLŽNOST
- Informacije o zdravstvenih storitvah morajo biti na voljo vsem.
- Bolnik ima pravico, da je popolnoma seznanjen s svojim zdravstvenim stanjem, vključno z medicinskimi podatki o svoji bolezni, s predlaganimi medicinskimi postopki, z njihovimi koristmi in močnimi tveganji, z alternativnimi posegi in posledicami opustitve zdravljenja, z diagnozo, prognozo in napredovanjem zdravljenja ter z negovalnimi postopki.
- Izjemoma lahko bolniku zamolčimo podatke, če imamo močne razloge in menimo, da bi mu to povzročilo resno škodo brez očitnih pozitivnih učinkov.
- Podatke moramo bolniku sporočiti na primeren način, ki ustreza njegovi sposobnosti razumevanja, s čim manjšo uporabo strokovnih izrazov (po potrebi pomoč prevajalca).
- Bolnik ima pravico, da mu zamolčimo podatke na njegovo izrecno prošnjo.
- Bolnik ima pravico izbire osebe (če sploh koga), ki bo v njegovem imenu seznanjen s podatki.
- Bolnik mora imeti možnost, da zaprosi za mnenje drugega strokovnjaka.
- Ob sprejemu v zdravstveno ustanovo mora biti bolnik seznanjen z identiteto in strokovnim statusom zdravstvenih delavcev, ki bodo zanj skrbeli ter o utečenih postopkih, ki se nanašajo na njegovo bivanje in oskrbo v ustanovi.
- Bolnik sme zaprositi in dobiti pisni povzetek svoje diagnoze, zdravljenja in zdravstvene nege ob odpustu iz ustanove.
ZAUPNOST IN ZASEBNOST
- Vsi podatki o zdravstvenem stanju bolnika in drugi osebni podatki so zaupni, celo po smrti bolnika.
- Zaupne podatke lahko razkrijemo le, če da bolnik jasno privolitev.
- Vsi podatki o bolniku morajo biti zaščiteni. Tudi sestavine, od koder bi lahko dobili podatke o bolniku, morajo biti zaščitene.
- Bolnik ima pravico do vpogleda v celotno svojo zdravstveno dokumentacijo (pravica do kopije).
- Vmešavanje v zasebno in družinsko življenje bolnika ni dovoljeno, razen v primeru, če imamo za to privolitev bolnika in je potrebno za diagnostiko, zdravljenje in zdravstveno nego bolnika.
- Medicinski poseg in negovalni postopek lahko opravimo le z upoštevanjem in spoštovanjem zasebnosti bolnika. Izvršimo ga le v prisotnosti oseb, ki so za to potrebne, razen če bolnik privoli ali želi drugače.
- Bolnik ima pravico do prostorske in zvočne zasebnosti.
ZDRAVLJENJE IN ZDRAVSTVENA NEGA
- Če je oblika posebnega zdravljenja na voljo v omejeni količini, mora izbira bolnika temeljiti na zdravstvenih kriterijih brez razlikovanja.
- Bolnik ima pravico do izbire in spremembe lečečega zdravnika, osebja in ustanove, če to ustreza delovanju sistema zdravstvenega varstva.
- Bolnik ima pravico do obrazložitve, preden ga premestijo v drugo ustanovo (pristanek te ustanove, da bolnika sprejme) ali odpustijo domov.
- Bolnik ima pravico do spoštljivega ravnanja v procesu diagnostike, zdravljenja in zdravstvene nege (spoštovanje njegovih kulturnih, religioznih ter drugih vrednot).
- Bolnik ima pravico do podpore s strani družine, sorodnikov, prijateljev, verskih predstavnikov.
- Bolnik ima pravico, da mu lajšajo trpljenje, kolikor to omogoča trenutna raven zdravja.
- Vsakdo ima pravico do zdravstvene nege, ki jo potrebuje (v skladu s finančnimi, človeškimi in materialnimi sredstvi, ki so na voljo v družbi).
- Bolnik ima pravico do kakovostne zdravstvene nege (visoka stopnja humanosti in tehnične opreme).
- Bolnik ima pravico do kontinuirane zdravstvene nege s sodelovanjem vseh oseb in ustanov, ki so vključene v njegovo zdravljenje, diagnostiko in zdravstveno nego.
- V kolikor stanje to zahteva, morajo biti po odpustu domov bolniku na voljo ustrezne službe za nadaljnjo oskrbo in zdravstveno nego.
- Bolnik ima pravico do humane zdravstvene nege med umiranjem in do dostojanstvene smrti.
PRAVICA DO UGOVORA
- Če bolnik meni, da njegove pravice niso bile upoštevane, mora imeti možnost pritožbe.
- Bolnik ima pravico do temeljitega, pravičnega, učinkovitega in takojšnjega obravnavanja pritožbe in obvestila o izidu.
VARSTVO ZASEBNOSTI IN OSEBNIH PODATKOV
Bolnišnica pri izvajanju zdravstvene obravnave spoštuje pacientovo zasebnost, zlasti njegova moralna, kulturna, verska, filozofska in druga osebna prepričanja, ob upoštevanju medicinske doktrine.
Zasebnost pacienta se zagotavlja tudi v omogočanju, da so pri neposrednem izvajanju zdravstvene obravnave lahko prisotni le:
- zdravstveni delavci oziroma zdravstveni sodelavci, ki opravljajo medicinski poseg oziroma zdravstveno obravnavo,
- osebe, za katere želi, da so navzoče, če je to glede na naravo medicinskega posega oziroma zdravstvene obravnave izvedljivo,
- osebe, ki imajo v konkretnem primeru pravico do privolitve v medicinski poseg oziroma zdravstveno obravnavo, če pacient ni sposoben odločanja o sebi in če je to glede na naravo medicinskega posega oziroma zdravstvene obravnave izvedljivo,
- osebe, katerih navzočnost je potrebna zaradi potreb zdravstvenega izobraževanja, le s predhodno privolitvijo pacienta.
Pacient ima pravico do zaupnosti osebnih podatkov o vseh podrobnosti glede svojega zdravljenja.
Zdravstveni delavci so dolžni kot poklicno skrivnost varovati vse, kar pri opravljanju svojega dela zvedo o pacientu.
Vsak ugotovljen primer nedovoljenega sporočanja ali druge nedovoljene obdelave osebnih podatkov pacienta morajo izvajalci zdravstvene dejavnosti raziskati, dokumentirati in o tem obvestiti tudi pacienta.
RAZKRIVANJE IN VAROVANJE PODATKOV
Zdravstveni in drugi delavci, ki pri svojem delu zvedo za podatke, za katere velja poklicna skrivnost, so te podatke dolžni varovati in jih nimajo pravice sporočati drugim osebam. Razkrijejo jih lahko le tistim, ki so pooblaščeni z zakonom, pisno zahtevo ali privolitvijo posameznika, na katerega se podatki nanašajo. Za mladoletno osebo dajo privolitev njeni starši ali skrbniki, za osebo, ki ji je delno ali v celoti odvzeta opravilna sposobnost, pa njeni skrbniki.
Podatke o njegovem zdravstvenem stanju in poteku zdravljenja lahko da bolniku le zdravnik, ki bolnika zdravi (v njegovi odsotnosti o zdravstvenem stanju še dežurni zdravnik). Druge osebe teh podatkov nimajo pravice razkrivati. Zdravnik presodi glede na bolnikovo zdravstveno stanje, katere podatke mu bo sporočil, ne da bi s tem tvegal, da bi se zato bolniku zdravstveno stanje bistveno poslabšalo.
Bolnik sam odloči o tem če in koliko bodo o njegovem zdravstvenem stanju obveščeni svojci in javnost. Brez soglasja bolnika lahko njegovim svojcem ali skrbnikom podatke o njem razkrije le v primeru:
- če oceni, da je to v bolnikovo korist in
- če bi molčanje povzročilo večjo škodo kot razkritje javnosti (recimo takrat, ko obstaja širjenje nalezljive bolezni).