S to knjižico vas želimo seznaniti z osnovnimi značilnostmi vaše poškodbe, pojasniti potek operacije in podati navodila za obdobje po operaciji. Priporočljivo je, da pred operacijo preberete knjižico in zapišete morebitna vprašanja. Vaš kirurg, negovalno osebje in fizioterapevti bodo z veseljem odgovorili na vsa Vaša vprašanja. Cilji našega osebja so narediti bivanje v bolnišnici čim bolj koristno, informativno in udobno, predvsem pa povrniti funkcionalnost Vašega poškodovanega dela telesa v kolikor je to mogoče.

Zlomi

Najpogostejši zlomi pri odraslih so na naslednjih delih:

• spodnji del koželjnice,
• predel zgornjega dela stegnenice,
• gleženj.

Ločimo naslednje zlome:

• zaprti zlom (enostavni): ni neposredne povezave poškodovane kosti z zunanjim okoljem,
• odprti zlom (zapleteni): prekinitev kože in podkožnih tkiv sega do zloma. Odprti zlomi se pogosteje okužijo kot zaprti,
• kompresijski zlom: je posledica sile, ki eno kost pritiska ob drugo ali deluje vzdolž kosti. Pogostejši so pri osteoporozi.
• kominutivni zlom: močna, neposredna sila povzroči nastanek številnih kostnih fragmentov.
• avulzijski zlom: nastane, ko močno krčenje mišice iztrga del kosti, na katerega se narašča kita.
• patološki zlom: nastane na mestu, kjer tumor, ponavadi rakav, vrašča v kost in jo oslabi. Oslabljena kost se prelomi že ob najmanjši poškodbi ali celo brez nje.

Zdravljenje

Zlomi se celijo tako, da nastaja nova kostnina, ki premosti špranjo med odlomkoma kosti. Zato je cilj zdravljenja namestiti kostna odlomka ali več le-teh čim bližje drug drugemu in ju (jih) zadržati v pravilnem položaju. Zlomljena kost potrebuje vsaj 4 tedne, da se zaceli, kar pri starejših bolnikih traja ponavadi dlje. Ko se kost popolnoma zaceli, je le-ta ponavadi tako močna kot pred zlomom.

Način zdravljenja je odvisen od vrste kosti ki je zlomljena, narave zloma, pridruženih bolezni in stanj pacienta ter odločitve pacienta in kirurga.
Večino fraktur se zdravi konzervativno (zaprto uravnavanje kostnih odlomkov in zunanja imobilizacija).

V sledečih primerih pa se kirurg raje odloči za operativno oskrbo zlomov:

• Nestabilna fraktura. Zlomljeni fragmenti niso v anatomskem položaju in jih ni mogoče drugače imobilizirati.
• Neuspešno zaprto uravnavanje.
• Tip zloma, ki se konzervativno zelo neučinkovito zdravi. (zlom kolka)
• Multiple travmatske frakture, ki obsegajo medenico, stegnenico ali hrbtenico.
• Zlom velike kosti, ki obsega tudi tetive in mišice (zlom kolena)
• Odprti zlomi
• Znotraj sklepne frakture, ki so v neanatomskem premiku za več kot 2mm.

Kontraindikacije kirurškega zdravljenja zlomov:

• Aktivno vnetje lokalno ali sistemsko, osteomielitis
• Kompromitirana mehka tkiva nad predelom zloma (poškodba, opeklina, oteklina)
• Pridružene bolezni, ki bi lahko vplivale na operacijo ali anestezijo

Kirurško zdravljenje

Odprta repozicija in notranja fiksacija

Pristop do zloma z incizijo kože in podkožja. Sledi naravnanje/repozicija kostnih fragmentov v funkcionalen anatomski položaj in nato fiksiranje le-teh s kombinacijo žic, vijakov, žebljev ali ploščic. Nato zaprtje nastale rane s šivi ali sponkami in po potrebi namestitev zunanje imobilizacije (longeta, mavec).

Zunanja fiksacija

Indicirana pri večjih poškodbah mehkih tkiv lokalno nad zlomom (opekline), zlomih medenice in zelo fragmentiranih zlomih.

Priprava na operacijo

Pred operacijo je potrebno odkriti vse preostale pridružene poškodbe, zlome ali stanja, ki bi lahko vplivala na potek operacije in jih ustrezno zdraviti. V večini primerov boste deležni tudi zaščite pred globoko vensko trombozo (npr. injekcije subkutano). Lahko da vam bo kirurg predpisal tudi antibiotik, ki deluje protektivno pred okužbami kosti in mehkih tkiv.

Kot pri vsaki operaciji, je potrebna tudi neka vrste anestezije. Operacije se večinoma izvajajo v splošni ali pa regionalni anesteziji.

Možni zapleti med ali po operaciji

• Bakterijska okužba kosti ali rane
• Trombembolični zapleti, globoka venska tromboza
• Kompartment sindrom – prekinitev pretoka krvi zaradi visokega lokalnega pritiska, ki ga povzroči prekomerno otekanje ali krvavitev.
• Slab napredek celjenja ali zacelitev v slabem položaju. Lahko je potrebna ponovna operacija.
• Zgodnja artroza – predvsem pri znotrajsklepnih frakturah
• Pooperativna bolečina - načeloma lahko prisotna po bilo kateri operaciji, in se rešuje s protibolečinsko terapijo
• Zapleti povezani z anestezijo - svetujemo pogovor z anesteziologom

Pooperativna oskrba

Odvisna predvsem od vrste vaše operacije in kosti ki je bila poškodovana. Potrebna je nega rane in odstranitev šivov, v povprečju nekje 14 dni po operaciji. V nekaterih primerih bo po operaciji potrebno nositi mavec ali longeto. Pri zlomljeni spodnji okončini vam bo kirurg povedal kdaj lahko začnete obremenjevati omenjeno okončino. V nekaterih primerih je lahko potrebno tudi daljše okrevanje v bolnišnici.

V primeru hujšega otekanja operiranega predela, krvavenja iz rane, bolečine ali drugega poslabšanja svetujemo kontrolo pri osebnemu zdravniku ali operaterju, sicer redna kotrola pri operaterju po predhodnem dogovoru, oziroma navodilih, ki jih prejmete po operaciji.