26.05.2015
V soboto, 9. maja, je v jedilnici Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj potekala javna razprava predloga Pravilnika o službi nujne medicinske pomoči. Ptujčani smo s strani ministrice za zdravje dobili zagotovilo, da bo urgentni center zgrajen tudi za prebivalce Spodnjega Podravja.
Besedilo in foto: Bronja Habjanič
Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je ob predstavitvi nove mreže urgentnih centrov napovedala sestanke v vseh regijah, kjer bodo vzpostavljeni novi urgentni centri. 7. maja je bil na to temo organiziran prvi posvet na Gorenjskem, 9. maja na Ptuju in v Murski Soboti, nato 11. maja v Celju in Trbovljah, 14. maja v Mariboru in Slovenj Gradcu, dan pozneje v Izoli in Novi Gorici, 21. maja pa v Brežicah in Novem mestu. Tako so ministrica Milojka Kolar Celarc ali državna sekretarka Nina Pirnat ter skupina, ki je pripravljala osnutek pravilnika nujne medicinske pomoči, do 21. maja opravili obiske urgentnih centrov v vseh desetih regijskih splošnih bolnišnicah in v UKC Maribor. V okviru obiskov so se sestali z izvajalci nujne medicinske pomoči, direktorji tamkajšnjih zdravstvenih zavodov, župani in s predstavniki interesnih skupin. Osnutek pravilnika o organizaciji in mreži nujne medicinske pomoči (NMP) je bil tako v javni razpravi do 22. maja, nov sistem nujne medicinske pomoči pa bo v celoti zaživel predvidoma leta 2019.
Nova organizacija nujne medicinske pomoči predvideva deset na novo zgrajenih urgentnih centrov ter ljubljansko in ptujsko urgenco ter 18 satelitskih urgentnih centrov, prav tako bodo na terenu na voljo nujna reševalna vozila ter reanimobili. Predvideva tudi vzpostavitev mreže prvih posredovalcev.
Ptujska bolnišnica, ki je kot edina bolnišnica za zdaj ostala brez urgentnega centra, je s strani ministrice za zdravje dobila zagotovila, da se pri njih do njegove vzpostavitve ne bo spremenilo nič in bo do nadaljnjega ostal stari sistem z nočnima dežurnima službama, tako na Ptuju, kot v Ormožu. Direktor ptujske bolnišnice Andrej Levanič je bil vesel dejstva, da predvideni pravilnik in mreža vendarle vključujeta tudi ptujski urgentni center, ki je sicer izpadel iz evropskega sofinanciranja, a bo morala zdaj zanj poskrbeti država.
Na Ptuju so se posveta s strani Ministrstva za zdravje udeležili: mag. Irena Kirar - Fazarinc, v. d. generalne direktorice Direktorata za zdravstveno varstvo, Tomaž Glažar, generalni direktor Direktorata za zdravstveno ekonomiko, mag. Dušanka Petrič, vodja Sektorja za razvoj zdravstvenega varstva ter člani Delovne skupine za pripravo izhodišč in analize za reorganizacijo in oblikovanje nove mreže službe NMP - Jože Prestor, dr. Roman Košir in mag. Renata Rajapakse ter Majda Hostnik, odnosi z javnostmi. S strani vodstva Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj so razpravi prisostvovali direktor Andrej Levanič, Zoran Koren, Aleksander Voda, Boris Kmetec in Sabina Bricelj Čelan.
Razprave se je na Ptuju udeležilo okrog petdeset udeležencev, med njimi izvajalci nujne medicinske pomoči, direktorji zdravstvenih zavodov podravske regije, poslanca Andrej Čuš in Simona Lep Šimenko, nekateri župani, predstavniki interesnih skupin, lokalnih skupnosti, in številni predstavniki medijev.
»S tem se zagotavlja tudi nadaljnji obstoj Bolnišnice Ptuj, kot osrednje zdravstvene ustanove Spodnjega Podravja. Skupaj z izvajalci primarnega sektorja zmoremo zagotoviti več kot 90 % vseh potreb naših državljanov po zdravstvenih uslugah in to kvalitetno in povsem primerljivo ostalim regijam v naši državi. To dokončno spoznanje in aktivnosti, ki jih aktualna vladajoča politika pod vodstvom sedanje ministrice izvaja, zaključuje večletno dilemo pomena naše ustanove in regije. Še enkrat želim poudariti, da smo daleč od tega, da bi bili okolje, ki je majhno, obrobno. Zajemamo namreč med 120 in 140.000 prebivalcev, potencialnih uporabnikov naših uslug. Naše okolje je tudi socialno in demografsko ogroženo, na nas reflektirajo okolja obmejnih občin, ki zgodovinsko, geografsko in tudi življenjsko nasploh reflektirajo bolj na Ptuj, kot okoliške centre. Z vsem navedenim zagotovo predstavljamo primerljivo okolje ostalim srednje velikim regijam, ki pa imajo bistveno več programov, kot jih imamo v našem okolju. Sedanja ministrica nas je končno vrnila na zemljevid enakopravnih členov in to najprej s postopnim popravkom plačila cene naše storitve, z obljubljenim urgentnim centrom, z vključitvijo v mrežo Telekap in tudi s prihajajočo Doro. Šele s tem bomo ponovno lahko stopili ob bok drugim izvajalcem«, je ob obisku ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc povedal direktor bolnišnice, dr. Andrej Levanič.
Nov koncept nujne medicinske pomoči prinaša ključne prednosti oziroma novosti - ločitev istočasnega dela družinske in urgentne medicine, uvedbo enotne dispečerske službe zdravstva in vzpostavitev mednarodno uveljavljenega triažnega sistema
»S strani Ministrstva prinašam dobro novico za tukajšnje prebivalce. Zagotovili smo sredstva in tudi že izvedli razpis za nakup in nabavo posebne aparature, ki jo bo dobila Bolnišnica Ptuj za izvajanje programa Telekap. Zdravnik v ptujski bolnišnici se bo s pomočjo aparature z direktno elektronsko povezavo v sklopu e – zdravja, povezal z zdravnikom na Nevrološki kliniki v Ljubljani, ki bo podal navodila, kako in kaj ukrepati v primeru kapi. Namreč, pomoč, ki prihaja po možganski kapi v prvih urah ima lahko tako ugodne posledice, da se lahko za bolnika konča brez večjih posledic in dolgotrajne rehabilitacije. Verjamem, da bo to za ptujsko bolnišnico velika pridobitev. Obljubim, da se bom kot levinja borila tudi za denar za gradnjo vašega urgentnega centra. Nov koncept nujne medicinske pomoči prinaša štiri ključne prednosti oziroma novosti. Prva prednost je ta, da je celotni sistem nujne medicinske pomoči (NMP) narejen tako, da pacienta obravnava celostno; se pravi od takrat, ko dobimo klic na številko 112 v dispečerski center, do prvih ukrepov na terenu, do hospitalizacije pacienta, do njegove ustrezne obravnave, opazovanja, skratka vse do takrat, ko ga lahko odpustimo v domačo oskrbo. Reakcijski časi in postopki v tej proceduri bodo najkrajši možni. Druga prednost, prav tako pomembna je, da se s tem ločuje istočasno delo družinskega zdravnika in urgentne medicine, kar bo imelo dvojni pozitiven učinek. Na eni strani bo to pomenilo razbremenitev družinskih zdravnikov v rednem delovnem času, hkrati pa bo izvajanje nujnih intervencij opravljal specialist, ki bo za to posebej usposobljen, tako, da se nikoli več ne bo zgodilo, da bo zdravnik družinske medicine postavljen pred dilemo, ko mu bodo v ambulanto pripeljali nekoga s srčnim zastojem, na drugi strani pa bo imel primer težkega poškodovanca prometne nesreče in se bi moral odločati, komu bi najprej pomagal. Vemo, da so pri vseh življenjsko ogrožujočih stanjih pomembne minute, sekunde. Tretja prednost je uvedba enotne dispečerske službe zdravstva, ki bo po vnaprej določenih kriterijih usmerjala najbližje mobilne enote. Dispečerska služba bo skupaj z usposobljenim osebjem in ustreznimi aparaturami imela vsako sekundo, 365 dni, 24 ur na dan na ekranu pregled za vsak trenutek, kje in kakšna reševalna vozila se nahajajo v Republiki Sloveniji. Dispečerska služba bo tako lahko v nujnih primerih aktivirala najbližje vozilo glede na potrebe, ki se bodo izkazale na osnovi urgentnega klica. Četrta prednost novega sistema je, da se vpeljuje mednarodno priznan in uveljavljen triažni sistem, ki zagotavlja, da bodo pacienti obravnavani glede na stopnjo ogroženosti in ne glede na to, kdo je bil prvi v čakalni vrsti«, je osnutek Pravilnika o službi nujne medicinske pomoči predstavila ministrica za zdravje, Milojka Kolar Celarc.
SPLOŠNA BOLNIŠNICA
dr. Jožeta Potrča PTUJ
Potrčeva cesta 23
SI-2250 Ptuj
T: +386 (0)2 749 14 00
F: +386 (0)2 749 16 30
E: tajnistvo@sb-ptuj.si
SPLOŠNA BOLNIŠNICA dr. Jožeta Potrča PTUJ Potrčeva cesta 23 SI-2250 Ptuj |
F: +386 (0)2 749 16 30 |
Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje
Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.