21.10.2019
Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj je Ministrstvo za zdravje že leta 1995 podelilo naziv »učni zavod« za izvajanje praktičnega pouka dijakov zdravstvenih šol in študentov visokošolskih zavodov. Naziv se podeljuje na podlagi Zakona o zdravstveni dejavnosti za obdobje 5 let in se obnovi, v kolikor bolnišnica izpolnjuje pogoje.
Dne 11. oktobra 2019 je v prostorih bolnišnice potekala slovesnost od odkritju table, da je naša bolnišnica tudi učna. Slavnostna govornika sta bila prof. dr. Igor Švab, dr. med., dekan Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in specializantka anesteziologije Mojca Voljč, dogodek pa sta gostila direktorica bolnišnice Anica Užmah, mag. posl. ved in strokovni direktor bolnišnice prim. dr. Teodor Pevec, dr. med., spec. krg.
»Formalno je bolnišnica leta 1995 dobila naziv učna bolnišnica. To je bilo v obdobju direktorja Arka. V letih 1993 – 94 je zaposlil največje število specializantov. V takratnem obdobju so bolnišnice namreč same zaposlovale svoje specializante. Nekateri so tudi odšli, ker to s seboj prinaša življenje, večina nas je ostala. Dr. Arko se je zavedal, kako pomembno je, da zaposlujemo mlade zdravnike, ki bodo bolnišnici dali prihodnost. Danes je bolnišnica učna praktično za vse kategorije zaposlenih.
Skupna nit naše bolnišnice v zadnjih tridesetih letih je večna borba za kadre. Praktično je bolnišnica celo svojo zgodovino bila kadrovsko podhranjena in izrazito finančno podcenjena. Za večino zdravstvenih ministrov je neki 'grdi raček', ki ga ne bi bilo treba. Do neke mere je strokovno lokalno zapostavljena in podcenjena glede na storitve, ki jih opravlja. Danes, kot učna bolnišnica dobro funkcioniramo s številnimi mladimi kadri, ki nas vlečejo naprej. Skratka, mladi nam prinesejo možnost, da se bodo zaposlili pri nas, kar se mi zdi zelo pomembno. Še vedno smo v kadrovskih težavah na posameznih oddelkih, te težave bodo tudi v prihodnosti. Številni dijaki in študentje pa to bolnišnico začutijo kot bolnišnico, kjer bi lahko sami nekoč delali«, pojasnjuje strokovni direktor bolnišnice prim. dr. Teodor Pevec, dr. med., spec. krg.
»Morda ste ob prejemu vabila na današnji dogodek pomislili, da je naša bolnišnica pridobila status učne ustanove šele sedaj, pa temu ni tako. Danes želimo le javno, tudi s tablo, naznaniti, da smo učna ustanova in to že od leta 1995. Dogodek pa sovpada tudi s 145 letnico strokovnega delovanja bolnišnice dr. Jožeta Potrča na današnji lokaciji. Kot rečeno, je že leta 1995 komisija za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev, ustanovljena pod okriljem Ministrstva za zdravje, podelila naši bolnišnici status učnega zavoda za izvajanje praktičnega pouka dijakov zdravstvenih šol in študentov visokošolskih zavodov. Pridobljeni naziv smo skladno s pravilnikom obnavljali in nadgrajevali. Tako imamo z zadnjo veljavno odločbo podeljen naziv učni zavod za izvajanje praktičnega pouka dijakov srednjega poklicnega izobraževalnega programa bolničar negovalec in srednjega strokovnega izobraževanja programa tehnik zdravstvene nege in laboratorijski tehnik, nadalje študentov visokošolskega strokovnega študijskega programa 1. stopnje zdravstvena nega in radiološka tehnologija, študentov univerzitetnega študijskega programa prve stopnje laboratorijska biomedicina in študentov enovitega magistrskega študijskega programa druge stopnje medicina.
Vsak od nas je bil vključen v šolski sistem, saj ureditev pri nas predvideva obvezno vključitev v osnovno šolo, ki je prav zaradi obvezne vključenosti, temeljnega pomena za rahljanje socialnih in ekonomskih neenakosti. Znanje, ki ga pridobivamo tekom vzgoje in izobraževanja po celotni vertikali, je bistveno na ravni vsakdanjega življenja, proces izobraževanja pa človeka, zavedno ali nezavedno, oblikuje. Koncept učne bolnišnice vključuje odraščajoče in odrasle osebe, zato gre v tem procesu predvsem za izobraževanje odraslih in s tem posredno za oblikovanje kadra, ki se vključuje v proces zdravljenja, za katerega si želimo, da bi svoje delo opravljal odgovorno, vestno in bi bil pri tem pravičen, avtonomen ter občutljiv na potrebe ljudi, s katerimi bo dnevno v stiku – pri tem pa imam v mislih tako sodelavce, kot tudi paciente.
Ena izmed prioritet pri usposabljanju dijakov in študentov je nadgradnja znanja pridobljenega v izobraževalnem procesu s sposobnostjo uporabe le tega tudi v konkretnih delovnih situacijah ali praksi. Želimo si, da bi vsi poleg potrebnega strokovnega znanja s praktičnim usposabljanjem pridobili tudi empatičnost in občutljivost na stiske soljudi. Vsakodnevnega življenja si brez tehnologije ni mogoče predstavljati, razvoj te pa prinaša spremembe tudi pri usposabljanju na delovnem mestu. Konkurenčnost na trgu dela tudi javne zdravstvene zavode sili v sistematično redno usposabljanje tako zaposlenih, kot tudi novih kadrov, ki so še v izobraževalnem procesu. Usposabljanje za delo je za večino dijakov in študentov prvi stik z delom. Na nas pa je, da poleg strokovnosti ustvarimo primerno in zdravo delovno okolje, ki je pomembna konkurenčna prednost pri iskanju kadra.
Srečanje, kot je današnje, je priložnost za vzpostavitev in potrditev dobrih odnosov z izobraževalnimi ustanovami, ki so že zelo dobro vpeljana praksa v naši bolnišnici. Prav gotovo je na tem področju še kaj prostora za izboljšanje. Ob koncu bi se vsem mentorjem zahvalila za nesebično posredovanje znanja in izkušenj«, je na tiskovni konferenci povedala direktorica bolnišnice Anica Užmah, mag. posl. ved.
»Medicinska fakulteta v Ljubljani letos praznuje 100 let. V tem času sta medicinska znanost in stroka izjemno napredovali. Z novimi metodami zdravljenja in preventive je prišlo do tega, da praktično ne vidimo več bolezni, ki so bile ob nastanku poglavitni vzrok umrljivosti slovenskega prebivalstva. Zdaj se soočamo s povsem novimi izzivi. V tem času se je razvila medicina, ob njej pa je zrasla še cela vrsta drugih strokovnjakov, ki skrbijo za zdravje bolnikov. To so ljudje, za katere je biti zdravstveni delavec več, kot samo opravljanje poklica. Ti ljudje še posebej zaslužijo zahvalo in pozornost. Razvoj znanosti nam je prinesel izjemne možnosti, da zdravimo bolezni, ki so se nam še pred kratkim zdele neozdravljive. Nove metode zdravljenja, ki s svojimi mehanizmi posegajo na raven genoma vzbujajo veliko upanja in včasih komaj slutimo, kaj nam bo prinesel razvoj. Ob tem pa se moramo skromno spomniti, da je v preteklosti medicina že vzbujala upanje, da bo sposobna ozdraviti vse bolezni in odpraviti trpljenje in da teh pričakovanj ni mogla izpolniti. Ostati moramo skromni in previdni v svojih pričakovanjih. Obenem moramo skrbno paziti tudi na nevarnosti, ki pretijo ob njihovi zlorabi. Če tega ne bomo storili, se bo še povečalo rastoče nezaupanje v stroko. Spremenila se je tudi vloga zdravnika. Mističnost zdravniškega poklica je v marsičem izginila. Učimo, da je zdravnik partner pacientu v zdravljenju in da mu mora svoje ukrepe predlagati na njemu razumljiv način. Spremenilo se je tudi poučevanje. V času modernih tehnologij zato uporabljamo drugačne metode, kot smo jih včasih. Zato je treba vedeti, da še vedno obstajajo fizične veščine, ki jih ne smemo zanemarjati in jih je treba učiti na tradicionalen način. Študente je treba naučiti, kako poslušati pacienta in kako razumeti njegov pogled na življenje. Treba jih je učiti strpnosti, skromnosti in odgovornosti za njihovo ravnanje. To lahko najbolje naučijo zdravniki, ki so vzor mladim. Ti so najbolj dragoceni učitelji s praktičnimi izkušnjami v stroki, ki so zgled mladim, ne samo kot strokovnjaki, ampak kot ljudje. Veliko takih ljudi je v regionalnih bolnišnicah in na Medicinski fakulteti. Vemo namreč, da so vsa dejstva, ki se jih mora naučiti študent brez pomena, v kolikor to znanje ni uporabljeno v dobrobit pacienta in da je dober zdravnik tisti, ki je ob uporabi vrhunskega znanja tudi sposoben empatije. Ker se spreminjajo zahteve poučevanja, se nam vedno znova postavlja vprašanje, ko prenavljamo študij. Kaj naj učimo študente, kaj je tisto osnovno, kar jih bo opremilo za soočanje z izzivi prihodnosti. Odgovor na to je star stoletja. Povzet je v zdravniški prisegi, ki jo izrečejo diplomanti ob koncu študija, ko prisežejo, da bodo svoje življenje postavili v službo humanosti, da bodo svoj poklic opravljali vestno, da jim bo najpomembnejša skrb za zdravje pacienta, da bodo spoštovali skrivnost, ki jim jih bodo zaupali bolniki, da ne bodo delali razlik med njimi, da bodo spoštovali človeško življenje in da ne bodo uporabljali svojega znanja v nasprotju z načeli človečnosti. Vsa ta sporočila so še vedno aktualna. Ne veljajo samo za zdravnike, ampak za vse zdravstvene delavce in danes so še težje dosegljiva kot takrat, ko so bila napisana. Pomenijo, da to delo ni samo opravljanje poklica, nekaj, česar ni mogoče spraviti v noben plačilni sistem ali normativ. To je nekaj več. Ni okrasek, ampak nujen element poklica, zaradi katerega je delo v zdravstvu vedno nekaj posebnega. Vztrajanje na humanizmu ni lahko in je pogosto vzrok stisk, ki jih ne bi bilo, če bi se podredili poenostavljenemu razumevanju zdravstva, kot storitvene dejavnosti, katere cilj je dobiček. Žal je takega pogleda vse preveč. Zato prepogosto sledimo rutini in ob tem pozabljamo na človeka. Vse premalo se omenjajo bolniki in njihovo trpljenje. Vse pogosteje so v ospredju denar, glavarinski količniki in oskrbni dnevi. Ekonomska učinkovitost postaja pomembnejša od skrbi za zdravje. Želim vam, da bi se tudi v prihodnosti izognili tem pastem. Da ste se jih tudi v preteklosti, kaže tudi to, da danes slavite 145 let uspešnega dela«, je v svojem govoru povedal prof. dr. Igor Švab, dr. med., dekan Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.
Specializantka anesteziologije Mojca Voljč, dr. med. je tista, ki je dokazala, da se da s trdno voljo doseči, da določeni študentje Medicinske fakultete opravljajo vaje v naši bolnišnici. Resnično je bila vztrajna in se borila, da je to lahko dosegla in je tudi zgled, da se v vztrajnostjo tudi marsikaj doseže. »V času mojega študija so obvezne praktične vaje pri različnih predmetih predstavljale pomemben del študijskih obveznosti v višjih letnikih. Vaje so večinoma potekale na kliničnih oddelkih UKC Ljubljana oziroma kasneje z možnostjo opravljanja vaj tudi v Mariboru. Zaradi omejenih možnosti izbora ustanove za opravljanje vaj, smo bili študentje na vajah velikokrat v številu, ki ni omogočalo pristnega vklapljanja v delo oddelka. Velika skupina študentov je pomenila prekomerno obremenitev mentorjev, hkrati pa so bili z nami v vrsti za pridobivanje znanja tudi ostali šolajoči kadri – specializanti, pripravniki, prostovoljci. Poleg tega smo mnogi pogrešali priložnost za pridobivanje znanja v lokalnem okolju, v katerem bi morda nekoč želeli tudi sami delati. Zato sva s prim. Pevcem prišla do ideje, da bi veljalo na zemljevid izobraževalnih ustanov za študente medicine postaviti tudi našo bolnišnico. Povezala sva se s prof. Smrkoljem, takratnim predstojnikom katedre za kirurgijo Medicinske fakultete v Ljubljani in kmalu je bilo jasno, da Bolnišnica Ptuj izpolnjuje vse potrebne pogoje, da bi študenti medicine tudi tukaj lahko opravljali program obveznih vaj pri predmetu kirurgija. Ko so bile urejene vse formalnosti, se je konec leta 2014 pričel prvi sklop vaj, za mentorja pa je bil imenovan prim. Pevec. To je bil šele prvi korak, kirurškemu oddelku so kmalu sledili tudi drugi oddelki naše bolnišnice in tako lahko danes študenti medicinskih fakultet v Splošni bolnišnici Ptuj opravljajo vaje praktično na vseh oddelkih. Kot študentka sem torej lahko del vaj pri študiju medicine opravljala tudi na Ptuju in menim, da možnost opravljanja vaj iz kliničnih predmetov v lokalnem okolju predstavlja za študente medicine pomembno prednost, saj tako lahko zaradi manjše zasičenosti oddelka lažje pridobivajo strokovna znanja, bolje spoznajo ustroj in delovanje oddelkov ter navežejo pomembne stike za bodoče delo v lokalnem okolju. Tako smo takrat tlakovali pot bodočim skupinam študentov, ki so v prihodnje opravljali vaje na Ptuju. Veseli me in ponosna sem, da sem bila del te zgodbe.«
Bronja Habjanič
SPLOŠNA BOLNIŠNICA
dr. Jožeta Potrča PTUJ
Potrčeva cesta 23
SI-2250 Ptuj
T: +386 (0)2 749 14 00
F: +386 (0)2 749 16 30
E: tajnistvo@sb-ptuj.si
SPLOŠNA BOLNIŠNICA dr. Jožeta Potrča PTUJ Potrčeva cesta 23 SI-2250 Ptuj |
F: +386 (0)2 749 16 30 |
Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje
Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.