12.10.2016

Dojenje – ključ do trajnostnega razvoja

V prvem tednu oktobra obeležujemo svetovni teden dojenja. Tema letošnjega tedna, določena s strani Svetovne zveze za dojenje (World Alliance for Breastfeeding Action), je Dojenje: ključ do trajnostnega razvoja. Zbornica - Zveza, stanovska organizacija medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije ob tem poudarja, da ima dojenje poleg prehrambnega vidika tudi velik pomen pri krepitvi imunskega sistema novorojenčka ter pri vzpostavljanju čustvenih vezi med otrokom in materjo.

V Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj, je v sredo, 5. 10. 2016 ginekološko – porodni oddelek pripravil delavnico na temo dojenja, ki je bila izjemno dobro obiskana. Na njej so sodelovali namestnica vodje oddelka Damijana Bosilj, dr. med., spec. ginekologije in porodništva, Zdravko Vidovič, dipl. zdravstvenik, strokovni vodja oddelka, medicinska sestra Nada Ogrinc ter babice Breda Žerak, Petra Robič in Ana Španinger. Bodočim mamicam so predstavili svoje delo in pomagali z nasveti, kako čimbolj uspešno dojiti, saj dojenje vzpostavlja zelo pomembno vez med materjo in otrokom.

Babica Breda Žerak je predstavila prvi stik z nosečnico v ambulanti ter aktivnosti v obdobju pred porodom. Žerakova je povedala, da v bolnišnici bodoče mamice spodbujajo k dojenju. Cilj vsake nosečnice je namreč tudi dojenje. V dispanzerju za žene bodoče mamice ustrezno pripravijo na porod in dojenje ter odgovarjajo na številna vprašanja porodnic. Spočetje otroka je novi dogodek v družini, na katerega mora biti pripravljena cela družina. Tudi partner mora sprejeti to, da bo njegova partnerka dojila in da si to želi ter da bo ljubezen delil obema. V primeru, da gre že za drugo nosečnost, moramo na dojenje pripraviti tudi prvega otroka, da ne pride do ljubosumja in kasneje do nagajanja med samim dojenjem. Bolj resno se o dojenju začno pogovarjati v 32. tednu nosečnosti. Mama, ki si dojenja želi, bo nanj tudi pripravljena in bo tudi uspešno dojila.

Damijana Bosilj, dr. med., spec. ginekologije in porodništva je poudarila, da so tudi ginekologi porodničarji tako v ambulanti, na oddelkih, kot v porodni sobi zmeraj dosegljivi in na voljo za vsa vprašanja v zvezi z dojenjem. Porodnišnica Ptuj je novorojencem in mamam prijazna porodnišnica. Ta naziv je bolnišnica pridobila zelo zgodaj, praktično med prvimi porodnišnicami na sekundarnem nivoju v Sloveniji. Na to je bolnišnica zelo ponosna, vsako leto pa naziv tudi obnovijo.

Babica Petra Robič je predstavila prvo pristavljanje takoj po porodu. Oče je pri dojenju v veliko oporo. Ko se otrok porodi se počaka, da se ga na trebuh, da popkovina preneha utripati. Potem oče popkovino prereže, prekine tisto, kar je združil pred devetimi meseci. Potem je čas za ureditev popka ter tehtanje in merjenje dojenčka. Naslednje kar sledi je, da se otroček prisloni k mamici, pod srajco, da se zagotovi še dodaten stik in poglobi medsebojna vez med obema. Otrok se tako počuti varnega. Nato se počaka pol ure do uro, da otrok pokaže prve znake, da nakaže, da bi sesal, da bi jedel. Prvič se otroka podoji ravno v tem času do prve ure po porodu. Mamice ne smejo biti razočarane, če otrok takoj, ko se ga pristavi k prsim, ne začne sesati. Takrat nikakor ne smejo obupati nad dojenjem. Otroci imajo zelo dobro razvit voh, vidijo pa samo obrise. Pravijo tudi, da ima materino mleko tak okus, kot ga je otrok že poznal v maternici, plodovnici. S tem, ko otrok sesa, si naredi mleko za naslednji podoj. Ogromno je tudi odvisno od želje, volje in potrpežljivosti matere, da bi dojila.

Medicinska sestra Nada Ogrinc je predstavila temo hranjenja na željo otroka. Po treh urah po porodu je porodnica skupaj z otročkom premeščena na porodni oddelek, kjer so pristopi individualni. Tako kot otroci, so tudi mame različne. Na oddelku se trudijo, da sta otrok in mama skupaj 24 ur na dan. Pomagajo, da dojenje steče. Je pa res, da je mama prva in edina, ki mora vztrajati, poslušati, sodelovati, biti umirjena, sproščena. Mora se naučiti opazovati otroka in prepoznati znake njegove lakote. Otrok se začne odzivati zelo zgodaj. Po porodu, po prvem podoju mogoče malo počiva, potem pa se začne odzivati sam. Ko se otroka pristavi, je medicinska sestra zraven. Ta razloži, pomaga, spodbuja. Pomembno je, da je otrok dobro prisesan na kolobar. Čisto normalno je, da novorojenček izgubi težo, lahko je izgubi med 7 – 10 %. Z dobrim dojenjem nato začne pridobivati na teži. V roku 24 ur naj bi bilo od 8 – 12 podojev. Teoretično bi rekli na vsake 2 – 3 ure, praktično pa takrat, ko otrok želi. Včasih bodo podoji pogosti, spet naslednjič bo premor med enim in drugim podojem daljši. Pomembno je samo, da so ti podoji dovolj dolgi. Če otrok sesa manj kot 10 minut, je to premalo. Če sesa več kot 40 minut, je preveč. Če sesa kar naprej, tudi ni prav. Takrat je treba pogledati postopek pravilnega pristavljanja, da ugotovimo, kaj je narobe. Dobro dojen otrok bo napredoval v telesni teži in se bo normalno razvijal. Bradavice ne bolijo zaradi dojenja, pač pa zaradi nepravilnega pristavljanja. Vsak dan, vsak obrok je nekaj posebnega. Če je mama mirna in zadovoljna, je tudi otrok miren in zadovoljen.

Moteči faktorji v bolnišnici so tudi obiski. Mama naj bi imela mir. Moteči niso toliko partnerji, možje, kot vsi ostali. Ko se otroka privaja na mamo in obratno, naj bo motečih faktorjev iz okolja čim manj.

O svojih izkušnjah z dojenjem, so spregovorile tudi mamice. Ena o tem, kako jima z otročkom dojenje ni nikakor steklo. Dr. Bosiljeva je poudarila, da pa včasih kljub optimalnemu trudu, dojenje zaradi drugih razlogov ne steče in da si zaradi tega mame ne smejo nalagati krivde. Če vedo, da so storile vse, so storile najboljše.

Ena izmed mamic je povedala, da je bolje doma ne imeti flaške za rezervo, saj potem ob prvi krizi hitro obupaš. Ob tem je zelo pohvalila tudi ves trud sester in ginekologov na oddelku.

Ogrinčeva je povedala, da otrok do 6. meseca ne potrebuje nobenih dodatkov in da je materino mleko dovolj. Ob tem je dr. Bosiljeva dodala, da se morajo mamice zavedati, da ta čas živijo samo na razpolago otroku. To pomeni, da mama ne sme biti na dieti, da mora vnesti med 3.000 – 5.000 kalorij na dan in da na dan spije 5 litrov tekočine. Ogrinčeva je povedala, da tudi tolažba z dudami ni dobra. Svojo izkušnjo z dojenjem je zaupala tudi mamica dvojčkov, ki je dojila oba. Dojenje je najbolj naraven način hranjenja.

O negi dojk po porodu je spregovoril Zdravko Vidovič, strokovni vodja ginekološko – porodnega oddelka. Dojke je po porodu potrebno umivati samo z vodo, saj razna mila, losjoni, vazelin in olja negativno vplivajo na naravno sposobnost vlaženja kože. Umivanje dojk zadostuje enkrat dnevno. Umivanje dojk pred dojenjem ni potrebno, saj bi s tem odstranili zaščitni maščobni sloj in hkrati materin vonj, ki ga otrok prepozna. Nedrčki niso potrebni, lahko pa jih doječa mati nosi, če si to želi. Pomembno je samo, da niso pretesni. Tudi matere, ki ne dojijo, morajo poskrbeti za svoje dojke v dnevih po porodu. Če se otrok ne doji oziroma, če se mleko ne odstrani iz dojk, naj si mati iztisne malo mleka, toliko, da se bo počutila udobno in da ob tem ne bi prišlo do zastojnega vnetja dojke. V primeru, da se na bradavicah pojavijo ranice, si na koncu podoja iztisnemo malo mleka in namažemo bradavice ter posušimo na zraku.

Vsem porodnicam je za vprašanja na oddelku zmeraj na voljo celotno osebje. Babica Ana Španinger je ob koncu vnovič izpostavila t.i. »moteče obiske«. Prav je, da mama doma vsaj mesec dni po porodu ne sprejema obiskov. To je čas, ki naj bo namenjen samo otroku, mami in očetu. Obiski bodo prišli na vrsto kasneje. Že nekoč je namreč veljalo pravilo, da se prvih šest tednov na obiske ni hodilo.

Poudariti je tudi potrebno, da v bolnišnici nobene mamice ne silijo k dojenju in da je to še zmeraj stvar vsake posameznice. Velja pa ob tem dodati, da je materino mleko zagotovo najboljša hrana za malčka in hkrati tudi neke vrste antibiotik. Raziskave tudi kažejo, da so otroci, ki so dojeni, bolj zdravi od tistih, ki niso.

Bronja Habjanič